Preseljevanje državljanov tretjih držav v EU ni nov pojav, ampak se z njim srečujemo že dolga leta. Unija spodbuja skupna osnovna načela politike vključevanja priseljencev v države članice in s tem zagotavlja okvir za sodelovanje in pripravo lastnih politik vključevanja. Slovenija je sprejela Uredbo o integraciji tujcev, v kateri so določeni načini in pogoji vključevanja priseljencev v družbeno življenje. Eden od načinov vključitve je obiskovanje tečaja slovenskega jezika in seznanjanje s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo. Poznavanje jezika in kulture države gostiteljice predstavlja prvi korak k uresničitvi želje po boljšem življenju. MNZ s pomočjo Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav financira izvajanje tega programa.
Na LU Velenje smo trdno prepričani, da smo vsi enaki. Zato je prav, da si pomagamo, kot bi pomagali sebi ali svojim najbližjim. Pri nas ni razlik med revnimi in bogatimi, črnimi in belimi, ženskami in moškimi, mesojedci in vegani. Spoštujemo vašo kulturo, vašo vero, pa tudi politično opredelitev. In vam iz srca privoščimo najboljše. V Središču medkulturnega dialoga Velenje si želimo, da bi v naši dolini skupaj, tako kot je to že desetletja v navadi, živeli v slogi in sožitju. Naša vrata so vam odprta za predloge, pobude, pomoč, svetovanje, izobraževanje ali pa samo za izmenjavo nasmehov. Rešili smo že številne izzive in posušili že marsikatero solzo. Samo skupaj bomo večji, boljši in bolj človeški. V čast nam bo, če boste skupaj z nami bogatili prihodnost Velenja.
Projekt Središče medkulturnega dialoga Velenje
Leta 2018 smo bili uspešni na javnem razpisu za projekt Središče medkulturnega dialoga Velenje. Financirala sta ga MNZ ter Sklad za azil, migracije in vključevanje. Usmerili smo se na vsa področja, relevantna za uspešno integracijo oziroma vključitev tujcev v okolje. Glavni cilj projekta je bil ustvariti okolje, ki sprejema in podpira vključevanje tujcev, zato smo poudarili ukrepe, ki spodbujajo lokalno prebivalstvo k sprejemanju tujcev. Številne prednosti, ki jih imamo kot ustanova, smo izkoristili za doseganje tako splošnega kot specifičnih ciljev, pa naj gre za usposobljen kader, uspešno dosedanje sodelovanje z lokalno skupnostjo in številnimi društvi ter vlogo AZ LU Velenje kot informacijske točke v okolju. Uporabili smo tudi znanje, ki smo ga pridobili z različnimi nacionalnimi in evropskimi projekti s področja integracije.
Opredelili smo številne aktivnosti, s katerimi smo ves čas trajanja projekta spodbujali dvosmerni proces vključevanja. Namen je bil več kot zgolj premostiti jezikovne ovire, gledali smo širše. Poleg jezikovnega učenja, ki je temelj komunikacije, smo tako vključili tudi spoznavanje okolice, mesta, ustanov, poskrbeli smo za otroke in mamice, močnejšim v jeziku omogočili nadgradnjo in pridobivanje novih veščin. Pravno pomoč smo zagotovili vsem, ki se znajdejo v brezizhodni situaciji, različne skupnosti smo povezovali s športom, kulturo, kulinariko, filmom in glasbo. Z vsako načrtovano aktivnostjo pa smo stremeli k ozaveščanju lokalnega okolja in prebivalstva ter naredili korak k zmanjševanju nestrpnosti in izpostavljanju prednosti raznolike družbe.
LU Velenje že vrsto let izvaja aktivnosti s področja integracije, opismenjevanja tujcev ter ozaveščanja o pomenu integracije. Izvajamo izobraževanja za osebje, ki se pri svojem delu srečuje s tujci, organiziramo dogodke o problematiki povečanega priseljevanja in v sodelovanju z lokalno skupnostjo iščemo rešitve. Stremimo k profesionalnemu in izobraženemu kadru, saj menimo, da je kakovostno posredovanje znanja ena od bistvenih prednosti, ki jih imamo. Imamo širok nabor sodelavcev, ki so usposobljeni za izvajanje programov ZIP in Priprava osebnega izobraževalnega načrta za boljše vključevanje priseljencev v izobraževanje, usposabljanje in družbo. Udeležili so se delavnice uporabna slovenščina za albansko govoreče, imamo tudi strokovno komisijo za izpit iz slovenščine na osnovni ravni.
Program ZIP izvajamo že 10 let, vanj je bilo vključenih več kot 600 udeležencev. V skupine, kjer imamo izključno albansko govoreče, vključujemo tolmače. Izvajali smo programe splošnega neformalnega izobraževanja odraslih, namenjene tujcem in osebam, ki se pri delu srečujejo z njimi. Vse aktivnosti, ki smo jih izvajali v zadnjih letih, temeljijo na uspešnem sodelovanju z društvi in lokalno skupnostjo pri vključevanju tujcev in ozaveščanju o integraciji kot dvosmernem procesu. LU Velenje že vrsto let sodeluje tudi z Izpitnim centrom Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri izvajanju izpitov iz slovenščine na osnovni ravni. Za boljšo uspešnost pred vsakim izpitnim rokom izvajamo tudi brezplačne priprave na izpit.
V tem projektu sem sodelovala pri delavnici Slovenščina za albansko govoreče. Učila sem Albanke, ki še ne znajo dobro govoriti slovensko. Na začetku sem jih naučila abecedo, številke, datume in vsakdanje besede. Ugotovila sem, da je zanje učenje zahtevno. Med poukom so se sprostile, zato je bilo tudi meni lažje, ker sem točno vedela, kaj potrebujejo. Upam, da sem jim lahko bila v pomoč, in verjamem, da bodo v prihodnje tisto znanje, ki so ga dobile pri meni, lahko uporabile v vsakdanjem življenju.
Kako odpraviti predsodke do priseljencev?
V okviru projekta Središče medkulturnega dialoga Velenje smo organiziral okroglo mizo z naslovom Odpravimo predsodke: Kako navezati stik s priseljenci? Namen okrogle mize je bil ozavestiti širšo lokalno skupnost o pomenu integracije priseljencev kot dvosmernem procesu, pri katerem je potreben trud obeh strani za sobivanje in zmanjšanje nestrpnosti pri posameznikih. Z gosti okrogle mize smo se pogovarjali o problematiki priseljevanja, s kakšnimi težavami ali pa izzivi se priseljenci srečujejo ob vstopu v novo državo, vsak gost pa je povedal svojo izkušnjo. Po koncu uradnega dela so bila na voljo odprta vprašanja iz občinstva, kjer se je razvila produktivna debata.
Središče medkulturnega dialoga Velenje mi je bilo v veliko pomoč, še posebej, ker prihajam iz tujine in nisem nikoli imela stika s slovenskim jezikom. Na enostaven in zabaven način so me učili osnov slovenskega jezika, pa vse do tega, da sem lahko komunicirala v vsakdanjem življenju. Druženje z drugimi ljudmi je postalo lažje zaradi projekta, saj sem tu spoznala tudi nove ljudi. Imeli smo celo izlet, kjer smo spoznavali zgodovino Velenja. Učitelji so bili vedno prijazni in pripravljeni pomagati
Kako torej opraviti s predsodki? Vsak jih mora preseči v sebi; tako priseljenci, ki imajo mnogokrat predsodke, da so zapostavljeni le zato, ker ne znajo jezika ali so iz druge države. S tem se morajo soočiti tudi domačini, ki imajo občutek, da jim priseljenci nekaj jemljejo. Vse drugačnosti pa nas lahko le bogatijo. V izvedene aktivnosti se je vključilo več kot 550 udeležencev iz različnih držav, predvsem bivše Jugoslavije (BiH), kar nekaj pa jih je bilo iz Albanije oziroma Kosova ter Brazilije, Čila, Rusije, Ukrajine in Tunizije.
Ko sem prvič prišla na delavnico Prvi koraki v slovenščini k učiteljici Barbari, sem bila zelo zadovoljna z njenim načinom dela, saj ji je uspelo obdržati mojo pozornost in zanimanje za slovenščino. Redno sem hodila na delavnice in sem se v enem letu veliko naučila, spoznala nove ljudi in slovensko kulturo. Skupaj smo šli na Velenjski grad in se imeli zelo lepo. Zdaj se bolje počutim, ker veliko razumem in se lahko pogovarjam po slovensko.
Najbolj redno so udeleženci obiskovali delavnice, namenjene učenju slovenskega jezika, aktivno pa so bili prisotni tudi pri ostalih manj formalnih aktivnostih. Tako so se v velikem številu udeležili delavnice Borza receptov, kjer se je lahko vsak predstavil z jedjo svoje države in na ta način tudi predstavil svojo kulturo. S tem se je potrdil rek, ki pravi, da hrana združuje ljudi. Z različnimi delavnicami in dogodki smo želeli ustvariti pozitivno vzdušje, kjer je vsakdo dobrodošel. Večkulturnost nas bogati, zato so bile delavnice namenjene vsem, tako priseljencem kot tudi lokalnemu prebivalstvu.
Tadej Oprčkal (tadej.oprckal@lu-velenje.si), AZ LU Velenje
