V prvi polovici septembra sem se udeležila mednarodne konference ob 10. obletnici SOK na Brdu pri Kranju. Po pozdravnih in uvodnih nagovorih so nas tako domači kot tuji strokovnjaki seznanili z rezultati spremljanja in evalvacije nacionalnih ogrodij kvalifikacij.
Prva obsežna spremljava SOK v Sloveniji je pokazala, da ogrodje prispeva k boljšemu razumevanju kvalifikacij v Sloveniji. Izpostavljena sta bila dva temeljna namena SOK: transparentnost in primerljivost kvalifikacij na nacionalni ravni. Hkrati pa je spremljava pokazala, da večina strokovne javnosti (80 %), ki se z ogrodjem srečuje v povezavi s svojim delom, tega dobro pozna, ne pozna pa namenov, za katere se SOK uporablja. Slabo je poznavanje ogrodja med različnimi svetovalci na operativni ravni ter neposrednimi uporabniki. V okviru spremljave so izpostavljeni tudi prihodnji izzivi, in sicer:
- vključevanje neformalnih kvalifikacij v nacionalna ogrodja kvalifikacij,
- krepitev sodelovanja med različnimi deležniki,
- krepitev prepoznavnosti in dodane vrednosti za končne uporabnike.
Še posebno zanimiv je bil pogled strokovnjakov na usposobljenost odraslih na eni in zahteve trga dela na drugi strani. Zoran Stančič s Predstavništva EK v Sloveniji je poudaril, da postajajo digitalna znanja vse pomembnejša, saj 90 % delovnih mest zahteva obvladovanje digitalnih veščin. Tudi trenutne zdravstvene razmere so potrebo po digitalnih znanjih še povečale. Zaskrbljujoče je, da 60 % zaposlenih nima znanj, ki jih trg dela zahteva, pri čemer se 25 % zaposlenih tega svojega primanjkljaja tudi zaveda. Spretnosti so glavno gibalo konkurenčnosti in uspešnosti na trgu dela, zato je treba v prihodnje krepiti odpornost (angl. resilience), socialno pravičnost in vzdržno konkurenčnost. Poleg navedenega je treba pozornost nameniti tudi združevanju moči izobraževanja in dela, razvoju spretnosti za delo, svetovanju ter vrednotenju kot orodju za uspešen prehod na trg dela. Učenje se v današnjem času individualizira, uveljavljajo se nove orodja (portfolijo), udeleženci se ne vključujejo v dolgotrajna in kompleksna izobraževanja, uveljavljajo se t. i. mikro-credentials, zato je treba krepiti zavedanje o pomenu VŽU. To je odgovor na nenehno spreminjanje spretnosti in zahtev trga dela.
Vera Mlinar (vera.mlinar@acs.si), ACS
