Pod okriljem črnogorskih ministrstev za izobraževanje ter javno upravo in projekta EPALE smo se 23. in 24. junija v Budvi v Črni gori sestale delegacije petih držav, ki sodelujemo v regijskem projektu EPALE 2022–2024 na temo medijske pismenosti. Srečali smo se partnerji iz Črne gore, BiH (žal le po spletu), Hrvaške, Slovenije in Srbije.
Vodilni deležniki tega projekta so NPS EPALE, kar je v primeru Slovenije CMEPIUS. Slovensko delegacijo pa smo poleg Ane Stanovnik Perčič iz te ustanove sestavljali še Brigita Kruder (LU Slovenska Bistrica) ter Darijan Novak in avtorica članka (oba ACS).
Regionalni delovni sestanek je bil namenjen prvemu soočenju naših pogledov na pripravo Regijskega okvira kompetenc medijske pismenosti. Gre za standard kompetenc na posameznih področjih te zvrsti pismenosti, ki bo temelj za oblikovanje (neformalnih) izobraževalnih programov za dvig ravni medijske pismenosti v partnerskih državah.
Skupna priprava regijskega okvira kompetenc medijske pismenosti je logično nadaljevanje uspešnega preteklega sodelovanja s Podpornimi službami EPALE Srbije, BiH, Črne gore in Hrvaške, s katerimi v skupnih aktivnostih sodelujemo že od začetka delovanja platforme. Preteklo sodelovanje je bilo omejeno na izvedbo skupnih dogodkov in izmenjavo izkušenj. Tokrat pa smo se lotili vsebinsko zahtevnejše naloge na področju, kjer črpamo iz skupnih pogledov, naše medsebojne raznolikosti pa bodo program Medijska pismenost še obogatile.
Naše srečanje sta uvodoma podprla Goran Drobnjak, generalni direktor Direktorata za evropske integracije, programiranje in implementacijo skladov EU ter mednarodno sodelovanje pri Ministrstvu za izobraževanje Črna gora, ter Vukašin Pudar, predstavnik Ministrstva za javno upravo, digitalno družbo in medije Črna gora.
Sledilo je delo in medias res. Koordinator projekta, NPS EPALE Črna gora, je udeležencem še pred sestankom posredoval osnutek omenjenega Regionalnega okvira, v katerem je bilo predvidenih šest modulov (Kritično branje medijskega sporočila, Mediji in njihove vrednote, Svoboda govora in sovražni govor, Dezinformacije, Manipulacije in stereotipi, Zasebnost in zaščita podatkov).
Mediji s svojo neznansko močjo so ključ do svobode, miru in sožitja na planetu. Žal pa še vedno, morda celo vedno bolj, posameznika poneumljajo, odmikajo od skupnosti in sodelovanja ter ga s tem ošibijo. Tako zadovoljujejo zgolj interese kapitala in vzpostavljajo združene države potrošništva. Pomen javnih in neodvisnih medijev nikoli ni bil večji, a ti morajo zastopati ljudi in ne institucij, še posebno na področjih, razrvanih z vojnami, in porajajočih se demokracij. To pa so tudi tiste s tradicijo. Free Assange!
Na srečanju smo razpravljali o vsebinah in novih nazivih spodnjih petih modulov. Vsaka država je sprejela skrb za vsebinsko opredelitev enega od njih:
- Kritično branje in razumevanje medijskega sporočila (Hrvaška),
- Vpliv medijskih vsebin na oblikovanje osebnih in družbenih vrednot (Srbija),
- Svoboda govora in sovražni govor (Črna gora),
- Manipulacije, dezinformacije in stereotipi (Slovenija),
- Značilnosti sodobnih medijev, zasebnost in zaščita podatkov (BiH).
Srečanje mi je omogočilo boljše razumevanje zelo aktualne problematike medijske pismenosti. Temo smo namreč obdelali z različnih vidikov, ki so botrovali nastanku nabora petih modulov pričakovanega okvira kompetenc. Na sestanku so bili poleg nas, izobraževalcev odraslih, navzoči tudi strokovnjaki s tega področja, predavatelji medijske pismenosti pa tudi novinarji. Tako so bili naši pogledi zanimivo različni, a še vedno dopolnjujoči. Koristila je tudi meddržavna izmenjava stališč, teorij in praks, ki je pokazala, da smo si kljub razlikam v marsičem podobni. Posledično se medsebojno bogatimo.
V delovnih skupinah smo na srečanju (ter kasneje) za vsak modul opredelili kratek uvod, cilje, učne izide, znanja, spretnosti in vrednote ter ključne pojme. Sprejeli smo tudi odločitve v zvezi s strukturo celotnega dokumenta, ki smo mu – poleg začetnih pojasnil o uresničevanju projekta EPALE v sodelujočih državah – dodali uvod, v katerem so navedeni štirje cilji vzpostavljanja Regionalnega okvira kompetenc medijske pismenosti. Gre za kreiranje:
- izobraževanja za demokratično državljanstvo,
- pogojev za spodbujanje kritičnega razmišljanja,
- kompetenc za funkcionalno medijsko pismenost,
- sposobnosti posameznika za etično uporabo medijev in delovanje v medijih (dejavno državljanstvo).
Soglašali smo tudi z navedbo evropskih in nacionalnih referenc/virov ter deležnikov na področju medijske pismenosti. V slovenski delegaciji se zavzemamo tudi za opredelitev prilagajanja implementacije programa različnim ciljnim skupinam.
Medijska pismenost družbeno aktivnega in angažiranega intelektualca se zdi sama po sebi umevna. Razumemo jo kot neločljivi del »drugih« pismenosti, ki jih vsakodnevno prakticiramo pri svojem delu v službi in zasebnem življenju. Soočanje predstav med člani slovenske delegacije, ki se napajajo iz našega strokovnega znanja in osebnih izkušenj ter prepričanj, je vodilo v poglobljene in kritične razprave. Oplemenitili smo jih z našim skupnim prispevkom k nastalemu dokumentu. Na delovnem srečanju pa smo ugotovili, da govorimo več jezikov medijske pismenosti. Tudi to se je izkazalo za odlično, saj družbeno tako pomembne teme (skoraj) ni mogoče dovolj široko zajeti, čeprav se bistvo skriva v zavedanju o manipulativni naravi vseh informacij in medijev (tudi kadar jih dojemamo kot pozitivne in koristne). Večjezičnost tovrstnih srečanj (vsak od nas govori v svojem jeziku) je izkušnja, ki vedno ostane v prijetnem spominu in nudi obilo priložnosti za učenje, nekaj frustracije pa tudi zabavne trenutke.
Dogovorili smo se o nadaljnjih korakih, ki nas bodo do začetka oktobra pripeljali do končne različice Regionalnega okvira, ter usposabljanjih, ki bodo sledila v skladu s priročnikom za učitelje. Ta je še en pričakovani skupni rezultat našega sodelovanja. O napredku dejavnosti bomo bralce sproti obveščali.
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS
