Leta 2018 je MIZŠ objavilo razpis za načrtno usposabljanje visokošolskih učiteljev in sodelavcev za pedagoško delo INOVUP. Namen projekta, ki je načrtovan do leta 2022, je izboljševati kakovost visokošolskega izobraževanja z uvedbo sodobnih oblik učenja in poučevanja ter omogočiti širok nabor različnih dejavnosti, s katerimi bi spodbujali udeležbo na izobraževanjih ter s tem povečevali zavedanje, da je na visokošolski ravni poučevanje prav tako pomembno kot raziskovanje.
Mnenja učiteljev o poučevanju so različna, pogosto v ospredje postavljajo vsebino predmeta, oblikam in metodam dela pa ne posvetijo nujno dovolj pozornosti. Raziskave kažejo, da se način poučevanja odraža v pridobljenem znanju in razumevanju študentov, motivaciji za študij in nenazadnje sodelovanju, ki so v znanosti še kako pomembne. Kljub temu se visokošolskim učiteljem večinoma to ne zdi ključno. Večinoma se v preteklosti niso udeleževali usposabljanj s področja didaktike, čeprav je to njihova stalna delovna obveza. Pogosto izražajo prepričanje, da jim že izkušnje prinesejo vse ustrezno znanje. Kakovost pedagoškega dela je odvisna od učiteljevega osebnega dojemanja pomembnosti tega področja.
Načrtovanje usposabljanj visokošolskih učiteljev in sodelavcev s področja visokošolske didaktike upošteva ta razkorak v dojemanju in poskuša predstaviti področje poučevanja, tako da ga učitelji vidijo kot koristnega. Projekt sledi strateškim smernicam in ciljem, ki jih opredeljujejo temeljni evropski in nacionalni dokumenti na področju visokošolskega izobraževanja, med katerimi so ključni izboljšanje kakovosti in učinkovitosti izobraževanja in usposabljanja, uresničevanje načel VŽU – in mobilnosti ter spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti na vseh ravneh. Projekt INOVUP poteka v partnerstvu treh javnih slovenskih univerz, Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem in Fakultete za informacijske študije v Novem mestu.
V projektu načrtujemo v prvi vrsti izvajanje usposabljanj in oblikovanje multiplikatorjev. Visokošolski učitelji in sodelavci se na delavnicah usposabljajo za uporabo sodobnih oblik, metod in pristopov k poučevanju, s čimer se krepijo ključne kompetence študentov za VŽU, medtem ko se multiplikatorji na tujih visokošolskih institucijah seznanjajo s sodobno prakso področja in nato pridobljena spoznanja širijo v slovenski visokošolski prostor. Usposabljanja so zasnovana za različna področja, ciljno pripravljena za posamezne skupine udeležencev. Prav tako je skrbno pripravljena evalvacija vsakega usposabljanja, ki ga pred naslednjo izvedbo izvajalci po potrebi ustrezno dopolnijo oziroma spremenijo, zato vsebine ostanejo aktualne in relevantne. Usposabljanja izvajajo strokovnjaki s področij didaktike, pedagogike in andragogike, vključenih je več specialnih pedagogov. Nekateri izvajalci so strokovnjaki na posameznih vsebinskih področjih, ki so s poučevanjem povezana.
Usposabljanja zajemajo učne metode in paleto različnih oblik pedagoškega dela s študenti (na primer dela z velikimi in majhnimi skupinami, oblike predavanj, aktivno in samostojno delo študentov, metode izkustvenega učenja ipd.) ter splošno poznavanje postopkov načrtovanja, izvajanja in vrednotenja rezultatov pedagoškega procesa. Večinoma so zasnovana v delavniški obliki za manjše skupine. Spodbujamo diskusijo med izvajalci in udeleženci usposabljanja. Slednji običajno prejmejo gradiva, deležni pa so lahko tudi individualnih konzultacij. Usposabljanja se izvajajo v živo, kjer je udeležba omejena, in na daljavo, kjer običajno te omejitve ni. Usklajeno jih organizirajo vsi konzorcijski partnerji projekta, pripravljajo jih domači strokovnjaki, zaposleni na visokošolskih zavodih, nekatera pa izvajajo zunanji in tuji izvajalci.
Ob tem v projektu tečejo še druge, morda manj očitne, a pomembne dejavnosti. Ena je analiza stanja, ki se izvaja pri vseh partnerjih projekta in zainteresiranih visokošolskih zavodih, da bi natančno opredelili in spodbujali inovativne pedagoške pristope, metode in oblike poučevanja. Cilj projekta je tudi priprava strateškega dokumenta za usposabljanje visokošolskih učiteljev in sodelavcev, ki bo nedvomno pomembno prispeval h kakovosti pedagoškega dela na terciarni ravni. Pomembna dejavnost je tudi oblikovanje gradiv o visokošolski didaktiki, upoštevajoč rezultate izvedene analize stanja in uporabo uveljavljenih oblik poučevanja in učenja, ki jih širijo izvajalci usposabljanj, to pa je lahko osnova za vzpostavitev sistema usposabljanja in stalnega profesionalnega pedagoškega razvoja visokošolskih učiteljev.
Evalvacija kaže motivacijo večine udeležencev za udeležbo na usposabljanju in njihovo željo po pridobitvi uporabnega praktičnega znanja. Posodobitve v načrtovanje vključujejo tudi izražene želje učiteljev, zato je pričakovati, da se bo zagon, ki ga ima projekt INOVUP, v naslednjem obdobju še dodatno okrepil.
Dr. Matej Urbančič (matej.urbancic@ff.uni-lj.si), Filozofska fakulteta UL
