Junija je Evropski svet v svoji Strateški agendi za obdobje 2024–2029 določil temelje za oblikovanje političnega programa nove EK. Voditelji in voditeljice EU so v luči aktualnih izzivov opredelili tri prednostna področja:
- Svobodna in demokratična Evropa
- Močna in varna Evropa
- Uspešna in konkurenčna Evropa
Predsednica von der Leyen je na temelju te agende in razprav s političnimi skupinami EP določila sedem prednostnih nalog za nov mandat EK:
- Novi načrt za trajnostno blaginjo in konkurenčnost Evrope
- Nova doba evropske obrambe in varnosti
- Podpora ljudem ter krepitev naših družb in socialnega modela
- Ohranjanje kakovosti življenja
- Zaščita naše demokracije in ohranjanje naših vrednot
- Globalna Evropa
- Skupno doseganje ciljev in priprava Unije na prihodnost
V svojem nagovoru je izpostavila tudi izobraževanje in usposabljanje odraslih ter vseživljenjsko učenje, vendar predvsem v navezi s trgom dela in mankom določenih spretnosti. Izpostavila je skrb za mala in srednje velika podjetja. Napovedala je večja vlaganja v pridobivanje in ohranjanje znanja ter spretnosti, priznavanje različnih vrst usposabljanja in tako doseženih spretnosti ter še večjo mobilnost delovne sile v Evropi. Največji pomen pri vsem tem je prisodila digitalnim spretnostim.
Von der Leyen je v duhu opisanega oblikovala pisma komisarjem in izvršnim podpredsednikom ter visokim predstavnikom kolegija EK in opredelila njihova poslanstva. Članica kolegija je tudi Romunka Roxana Mînzatu, pristojna za socialne pravice, spretnosti, kakovostna delovna mesta in pripravljenost.
Nove evropske usmeritve, naloge in ukrepi bodo brez dvoma vplivali tudi na IO. Kako? Poglede EAEA sta nam na spletnem sestanku članic EAEA v začetku decembra predstavili Gina Ebner in Raffaela Kirher ter opozorili na spodnji dve poročili.
Poročilo Enrica Lette
Nekdanji italijanski premier in zdajšnji predsednik Inštituta Jacques Delors, Enrico Letta, je po pooblastilu EK pripravil poročilo o prihodnosti enotnega trga Več kot trg (Much more than a market. Speed. Security. Solidarity. Empowering the Single Market to deliver a sustainable future and prosperity for all EU Citizens). Objavljeno je bilo 17. aprila 2024 in imelo močno vlogo pri oblikovanju političnih usmeritev novega mandata EK.
Letta v poročilu zagotavlja, da enotni trg ostaja temelj evropskega povezovanja in vrednot, vendar je zaradi perečih družbenoekonomskih izzivov potrebna nova strateška vizija. Omenja zlasti večji poudarek na vzpostavitvi enotnejšega pristopa na področju financ, energije in elektronskih komunikacij. Za doseganje trajnostne prihodnosti in blaginje za vse državljane EU predlaga, da se poleg dozdajšnjih štirih svoboščin v EU (prosti pretok ljudi, blaga, storitev in kapitala) vpelje še peto, in sicer prosti pretok znanja. Ta svoboščina temelji na spoznanju, da so ključni viri za prihodnjo konkurenčnost in napredek Evrope podatki, znanje in spretnosti.
Letta poudarja pomen raziskav, inovacij in izobraževanja ter zagovarja vzpostavitev centralizirane digitalne platforme znanja, t. i. European Knowledge Commons. Namen predlaganega je izkoristiti kolektivno inteligenco po vsej Evropi. Letta je tudi zagovornik upoštevanja socialne razsežnosti – pravičnosti in kohezije. Zato zatrjuje, da morajo od nove strategije imeti koristi vsi državljani EU. Ključno vlogo pripisuje digitalnim spretnostim, saj te lahko vsem omogočijo na znanju temelječo participacijo v druži in gospodarstvu.
Poročilo Maria Draghija
Nekdanji predsednik Evropske centralne banke in bivši predsednik italijanske vlade, Mario Draghi, je septembra lani EP predstavil poročilo o prihodnosti evropske konkurenčnosti (The future of European competitiveness – A competitiveness strategy for Europe). Poročilo in povezana besedila so objavljena tukaj.
Tudi v tem poročilu sta izpostavljena imperativ, da se Evropa odločno spopade s primanjkljajem znanja in spretnosti, ter ključni pomen digitalnih spretnosti. Tega že nagovarja pobuda Evropsko digitalno desetletje. Med drugim postavlja cilj, da do leta 2030 80 % delovno aktivnega prebivalstva pridobi vsaj temeljne digitalne spretnosti.
Poudarja tudi pomen temeljnih spretnosti za produktivnost in uspešno udeležbo na trgu dela. Razloge za neustrezne spretnosti združuje v pet kategorij: postopno razpadanje izobraževalnih sistemov, upadajoč delež delovno aktivnih, majhna mobilnost delovne sile, slabe delovne razmere ter – omejenost IO.
Draghi narekuje sistemu izobraževanja in usposabljanja, naj na vseh svojih ravneh na vključujoč način opremi državljane s kakovostnim znanjem in spretnostmi.
Za IO trdi, da je postalo izjemno pomembno, saj je treba znanja in spretnosti v času hitrih tehnoloških sprememb stalno in hitro nadgrajevati. To je pomembno tako na ravni posameznika, podjetja kot celotne evropske družbe. Toda IO še vedno ni ustrezno cenjeno in umeščeno v sistem izobraževanja in usposabljanja. Posledično je v mnogih državah in na ravni EU vključenost odraslih (pre)nizka, prizadevanja pa niso povezana s politikami trga dela.
Zavzema se za veliko večjo učinkovitost pri upravljanju, implementaciji in evalvaciji političnih pobud za razvoj znanja in spretnosti. To bi terjalo odmik od trenutnih načinov, predvsem od mehke in omejene koordinacije, ter intenzivnejše vključevanje socialnih partnerjev in podjetij. Draghi poziva k premisleku o politiki zagotavljanja razvoja spretnosti. Ta naj postane strateška investicija za vzpostavitev t. i. Unije spretnosti, osredotočene na visokokakovostne spretnosti – ne glede na to, kje in kako so bile pridobljene.
Zanimiva in kritična Draghijeva sporočila so zelo dobrodošla za naše področje dela, še večji pomen pa bi jim lahko prisodili, če bi ne veljala predvsem za delovno aktivno prebivalstvo.
Aktiviral se je tudi del Evropskega parlamenta
V EP je bila 19. decembra 2024 potrjena medskupina Evropskega parlamenta za prihodnost izobraževanja in spretnosti za konkurenčno Evropo (Intergroup on the Future of Education and Skills for a Competitive Europe). Pobudniki in sovoditelji skupine so podpredsednik EP Victor Negrescu (S&D) ter poslanci Eleonora Meleti (EPP), Nela Riehl (Zeleni/EFA), in Brigitte van den Berg (Renew). Medskupina je v fazi oblikovanja, zato je zdaj čas, da pristopimo k slovenskim poslancem in jih navdušimo za sodelovanje, pri tem pa jim ponudimo strokovno podporo.
Medskupine EP so forumi za neformalne izmenjave pogledov različnih političnih skupin na posamezne teme. Vsako skupino sestavljajo predstavniki vsaj treh političnih skupin, namenjene so tudi stiku z državami članicami in civilno družbo.
“Medskupina za prihodnost izobraževanja bo podprla prizadevanja EP za vseživljenjsko učenje in razvoj posameznikovih zmožnosti. Prispevala bo h gradnji bolj vključujoče, inovativne, odporne, konkurenčne in v prihodnost zazrte Evrope, pripravljene za vodenje v hitro spreminjajočem se svetu,” so zapisali kot svoje poslanstvo. Na celosten način bodo naslovili pereče izzive, kot so pomanjkanje učiteljev in izobraževalcev, do- in preusposabljanje za digitalni in zeleni prehod, upadanje temeljnih zmožnosti in pomanjkanje spretnosti v nekaterih sektorjih in druge.
O njihovem delu in dosežkih bomo v našem glasilu zagotovo še pisali.
Povzemimo na kratko vpliv aktualne evropske politike na IO v Evropi in Sloveniji
- Na politični ravni ni več dvoma o pomenu izobraževanja in usposabljanja odraslih, toda poudarek je na pridobivanju znanja in spretnosti za trg dela.
- Formalno izobraževanje odraslih ni dovolj, potrebna je kultura vseživljenjskega učenja, torej premislek o delovanju na vseh ravneh izobraževalnega sistema (life-long) in vseh politik, torej medsektorsko (life-wide).
- Med ciljnimi skupinami nove evropske politike spet/še naprej prednjači delovno prebivalstvo, ni starejših, ni ranljivih ciljnih skupin.
- Napovedovanje potrebnih znanj in spretnosti je izjemnega pomena, saj je treba vedeti, zakaj in katere so spretnosti prihodnosti.
- Zaposlovalce je treba v veliko večji meri ozavestiti in vključiti v snovanje in izvajanje izobraževanja in usposabljanja.
- Po drugi strani se mora izobraževalni sistem prilagoditi, zagotavljati znanje in spretnosti, ki so visoke kakovosti in usklajene s potrebami (trga dela); povečati mora tudi svojo prožnost prilagajanja aktualnim razmeram.
- Digitalne in zelene, celo temeljne spretnosti so prepoznane, medtem ko prečne spretnosti v ključnih dokumentih skorajda niso omenjane.
- Napovedano je zmanjšanje sredstev v programih ESS+ in Erasmus+ po letu 2027. Hkrati je izražen apel k premisleku in delovanju v smeri učinkovitejšega upravljanja in vrednotenja vlaganj – na evropski in nacionalni ravni ter niže.
Lahko smo objekt napovedanih sprememb (in če ne drugače, nas bodo dosegle preko projektov E+ in ESS+). Lahko pa smo proaktivni in postanemo subjekt novih gibanj. Le odločiti se je treba in zakorakati izzivom naproti.
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS
