ZDUS je med 14. in 16. majem s partnerjema MeKoS in GR organizirala Prve dneve medgeneracijskega sožitja. Častni pokrovitelj dogodka in slavnostni govorec na odprtju je bil predsednik vlade Marjan Šarec. Soorganizatorja dnevov sta bila MDDSZ in MOP.
Vse več pozornosti je vredno namenjati sožitju, solidarnosti, spoštovanju med generacijami. Te vrednote so znotraj družinskega okolja, torej v ožji skupnosti, še vedno močno prisotne. Prav pa je, da se razširijo v vse pore družbe.
S promenado oblačilne dediščine na prelomu v 20. stoletje v Sloveniji smo odprli Dneve medgeneracijskega sožitja in v treh dneh obiskovalcem ponudili pester kulturni, izobraževalni in strokovni program. Že enajstič smo na Večeru pesmi in plesa gostili plesne in pevske skupine iz celotne Slovenije. Prikazale so, kako je ljudsko izročilo med generacijami še vedno močno zasejano. Na 44. Srečanju pevskih zborov pa so se nam predstavili pevski zbori DU iz celotne Slovenije in zamejstva.
Osrednja nit prvih Dnevov medgeneracijskega sožitja je bila problematika trga dela in upokojevanja. V treh dneh se je zvrstilo pet osrednjih okroglih miz, na katerih se je govorilo o:
- gmotnem položaju upokojencev,
- poklicni socializaciji mladih,
- netipičnih in negotovih oblikah dela,
- mentorstvu kot medgeneracijskem prenosu znanja,
- vseživljenjskem učenju, pripravah na upokojitev in aktivnem staranju.
Z zadnjo omenjeno temo smo sodelovali v skupni akciji TVU Dan starejših – čili, zdravi, informirani in dejavni. Okroglo mizo je vodila Jožica Puhar.
Kot panelisti so sodelovali mag. Zvonka Pangerc Pahernik, ACS; Jaka Trilar, študent FF v Mariboru; mag. Andraž Banfi, Javni sklad; Vida Bogataj, DUPPS; Robert Zadek, MORS; in Rožca Šonc, vodja programa Starejši za starejše pri ZDUS. Dogodek je bil zasnovan kot ilustracija življenjskega kontinuuma, ki se spleta okoli učenja, pridobivanja in spreminjanja znanja, prilagajanja na spremembe med delovno dobo. Izstop iz delovne aktivnosti prinaša številne spremembe, ostaja pa možnost nadaljnje osebne rasti, ohranjanja in prenašanja veščin na mlajše generacije, udejstvovanja v družbi ter kakovostnega preživljanja prostega časa.
Uvodoma smo tudi ugotovili, da vsebine strokovnega programa na Dnevih medgeneracijskega sožitja, v velikem delu pa tudi ta okrogla miza, v celoti podpirajo prioritete, ki jih je pred bodoče poslance Evropskega parlamenta postavil AGE platform Europe.
Oblikovali smo nekaj zaključkov in predlogov.
- Vseživljenjsko učenje mora biti dostopno vsem ne glede na starost.
- Učenje temelji na štirih stebrih – delu, osebni rasti, prostem času in participaciji. Predvsem za prvega (delo) in zadnjega (participacija) je treba pripraviti in uvesti ustrezne učne programe in programe usposabljanja za starejše.
- Spodbuditi je treba poklicno usmerjenost v študij gerontologije. Predlagamo razširitev izvajanje programa na več ustanov v Sloveniji.
- Da bi lahko postopno obvladovali in odpravljali staromrzništvo, predlagamo vključitev tem o staranju in starosti v obvezni del učnih programov v izobraževalnem sistemu na vseh ravneh.
- Spodbujanje delodajalcev za vlaganje v učenje in usposabljanje zaposlenih, starejših od 45 let, bi moralo postati del ukrepov države.
- Razprava je pokazala, da so predupokojitveni seminarji pedagoških delavcev zelo dobro sprejeti in interes zanje narašča.
- Predupokojitveni seminarji v slovenski vojski uspešno potekajo že več let. Ocenjujemo, da bi tak model lahko uporabila tudi policija (krajši informativni program že izvaja) in druge javne službe, kjer prihaja do zgodnjih upokojitev zaradi delovnih pogojev.
- Uvedbo pripravljalnih tečajev na upokojitev njihovih delavcev priporočamo tudi delodajalcem v gospodarstvu.
- Za program ZDUS Starejši za starejše, ki angažira več tisoč prostovoljcev z več kot milijon opravljenimi urami, predlagamo, da postane prioritetna programska naloga v okviru prostovoljskih dejavnosti, ki jih financira MDDSZ. Kljub podpiranju prostovoljstva ugotavljamo, da s tovrstno pomočjo starejšim ljudem ni možno nadomestiti okoliščin, ki jih mora zagotoviti država.
Zaključke in predloge je potrebno objaviti in posredovati pristojnim vladnim resorjem in institucijam, ki oblikujejo sistemske ukrepe v RS.
Lara Valič (lara.valic@zdus.si), ZDUS
