Ob koncu januarja je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR) v Ljubljani gostilo srečanje s predstavniki Evropske komisije. V središču zanimanja so bili razvoj spretnosti in prihodnje usmeritve evropskih sredstev. Osrednja gostja je bila Andriana Sukova, namestnica generalnega direktorja Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje. Razprava je bila uglašena na pripravo Akcijskega načrta za spretnosti in možnosti usmerjanja evropskih sredstev v učinkovitejšo podporo razvoju človeškega kapitala.
Dogodek je bil zasnovan kot dialog med državnimi institucijami, socialnimi partnerji in Evropsko komisijo. Po sestanku visokih predstavnikov EK z ministrom za vzgojo in izobraževanje (MVI), dr. Vinkom Logajem, je sledilo dopoldansko delovno srečanje s predstavniki pristojnih ministrstev, kamor sem bila povabljena kot predstavnica Andragoškega centra Slovenije (ACS).
Srečanje je bilo namenjeno izmenjavi pogledov na razvoj spretnosti in učinkovitejšo uporabo evropskih sredstev. Razprava je tekla o povezovanju politik in zagotavljanju boljše odzivnosti sistema na potrebe trga dela in družbe. Pri tem je Andriana Sukova izpostavila potrebo po motiviranju odraslih za vseživljenjsko učenje in spodbujanju delodajalcev k podpori usposabljanja, saj »so veščine ključno gonilo evropske konkurenčnosti.« Prav zato sem že po uvodnih pozdravih državnih sekretarjev MKRR in MVI dobila besedo. Predstavila sem izsledke nacionalne raziskave o ozaveščenosti za VŽU skozi prizmo segmentacije populacije 15–75 let, ki jo je v okviru projekta Ozaveščanje za VŽU za nas izvedla agencija Arhea. Pri tem je najbolj odmevala velika razlika med deležem populacije, ki se popolnoma zaveda pomena VŽU (67 %), in deležem tistih, ki vedo, katera znanja morajo še pridobiti (20 %). Pohvaljen je bil tudi način segmentacije populacije, iz katerega bodo izhajale najučinkovitejše strategije za krepitev ozaveščanja posamezne ciljne skupine odraslih.
Rezultati so odmevali že v zaključnem nagovoru Andrijane Sukove ter po zaključku delovnega srečanja. Nanje so se sklicevali tudi v popoldanski panelni razpravi, kamor smo bili povabljeni predstavniki Gospodarske zbornice, Zavoda RS za zaposlovanje, Urada za makroekonomske analize in razvoj, sindikatov ter ACS. Razpravljali smo o oceni trenutnega stanja na področju razvoja spretnosti v EU in Sloveniji, priložnostih za izboljšave na področju izobraževanja odraslih s poudarkom na prekvalifikacijah in izpopolnjevanju, vlogi delodajalcev in delojemalcev ter izzivih in priložnostih, kot izhajajo iz strateških dokumentov. V ospredju sta bila Evropski steber socialnih pravic in predlog večletnega finančnega okvirja 2028–2034.
Sama sem v panelni razpravi odgovarjala predvsem na vprašanja, povezana z oceno dosedanje prakse in kakovosti vlaganj, njihovih prednosti in razvojnih potreb, ter o potrebi po močnejši vlogi delodajalcev, sindikatov in usklajenosti politik.
V tem kontekstu se je odprlo tudi vprašanje priprave Akcijskega načrta za spretnosti kot dodatnega strateškega dokumenta.
V svojem prispevku sem izpostavila, da ima Slovenija na področju izobraževanja odraslih že veljaven in vsebinsko celovit strateški dokument, tj. Resolucijo o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih 2022–2030 (ReNPIO), ki je usklajen z evropskimi usmeritvami in povezan z razvojnimi cilji države. Zato sem v razpravi poudarila, da izziv ni odsotnost strategije, temveč predvsem izvajanje in spremljanje učinkov. Spomnila sem, da na ACS pripravljamo nacionalno vmesno evalvacijo ReNPIO, ki bo natančneje pokazala, kaj oz. katere ukrepe na področju izobraževanja odraslih – ne zgolj na področju pridobivanja znanj in spretnosti za trg dela – bo treba okrepiti.
Ob tem sem izpostavila tudi podatke zadnje Ankete o aktivnem in neaktivnem prebivalstvu (ANP, 4t), ki kažejo, da Slovenija po udeležbi odraslih v VŽU presega povprečje EU, posebno na področju neformalnega izobraževanja. To pomeni, da sistem deluje in da imamo vzpostavljene mehanizme dostopa do učenja. Vprašanje prihodnjega obdobja je torej: kako zagotoviti večjo usklajenost, boljše spremljanje rezultatov in dolgoročno stabilnost izvajanja, s čimer je povezano stabilno financiranje. V prehodu med posameznimi kohezijskimi programskimi obdobji je namreč področje izpostavljeno povečanemu tveganju, saj je na voljo manj sredstev za razvijanje in izvajanje formalnih in neformalnih programov ter vseh podpornih dejavnosti za področje izobraževanja odraslih.
Razprava je potrdila, da je razvoj spretnosti skupna odgovornost države, delodajalcev, sindikatov in izobraževalnih institucij. Socialni partnerji so poudarili pomen usklajevanja programov s potrebami gospodarstva, pri čemer sem izpostavila, da morajo biti temeljne spretnosti – bralna, matematična pismenost in prilagodljivo reševanje problemov – pogoj za razvoj in učinkovito uporabo vseh drugih spretnosti, vključno z digitalnimi in poklicno specifičnimi. Za pridobivanje teh pa je med drugim potrebna močnejša vpetost delodajalskih in delojemalskih združenj v programe izpopolnjevanj in usposabljanj, pri čemer sem izpostavila potrebo po socialnem dialogu na temo dostopa in vključenosti.
Srečanje z EK je bilo priložnost za odprto strokovno razpravo in jasno predstavitev slovenskega sistema izobraževanja odraslih kot stabilnega in razvojno naravnanega področja. Dialog je pokazal, da obstaja skupna zaveza krepitvi spretnosti kot temeljnega dejavnika družbene in gospodarske odpornosti.
Za ACS ostaja ključno, da se vse prihodnje pobude umeščajo v obstoječi nacionalni strateški okvir. Poudarek naj bo na učinkovitem izvajanju, sistematičnem spremljanju rezultatov in zagotavljanju dolgoročne stabilnosti ter kakovosti sistema izobraževanja odraslih.
Dr. Nataša Potočnik (natasa.potocnik@acs.si), ACS