Kaj neki je botrovalo temu doživljanju? Morda jasna struktura programa, odlični nastopajoči, priložnosti za izražanje mnenj v delovnih skupinah, počastitev dr. Zorana Jelenca – srečanje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti – oziroma, kot smo zapisali: Na stičišču dosežkov, izzivov in zavez? Pa poglejmo nekaj značilnosti tega dvodnevnega dogodka.
Prvič sem se udeležil letnega posveta in sem zelo zadovoljen z organizacijo dogodka. Predvsem mi je bilo všeč odlično vodenje in dinamika urnika. Na koncu me je globoko navdihnilo vzdušje, ker se je čutila povezava med udeleženci in splošna želja, da skozi osebni razvoj doprinašamo k izboljševanju širše skupnosti, v kateri živimo.
Najprej nekaj dejstev
Letni posvet o izobraževanju odraslih (LPoIO) 2025 nam je 21. in 22. oktobra omogočil druženje in strokovne izmenjave. Na že uveljavljenem prizorišču naših stanovskih srečanj v zadnji štirih letih, Grand Hotelu Bernardin v Portorožu, se nas je zbralo skupno 292. Prvega dne je bilo udeležencev 269, drugega dne pa se je število pričakovano zmanjšalo na 218. Tehtnica se je po pričakovanjih spet zelo nagnila na stran žensk, saj je bilo moških le okrog 16 %.
Dogodek smo predvajali po spletu, na ta način ga je prvi dan spremljalo 17, drugi dan pa 19 oseb. Posnetke posameznih delov posveta smo objavili na spletni strani dogodka, kjer so na voljo tudi predstavitve, fotografije ter krajša in daljša različica video intervjuja Ide Srebotnik z dr. Zoranom Jelencem.
Če ste bili z nami in tega še niste storili, vas vabimo k izpolnitvi ankete. Še vedno je odprta, z njo zbiramo vaša mnenja, ki nam bodo pomagala naslednji posvet ukrojiti še bolj po naših skupnih merah.
V uvodnem delu smo se s fotokolažem spomnili prejšnjih izvedb LPoIO, ki jih je ACS po naročilu MVI izpeljal 16 let zaporedoma, tudi v času covida.
Foto-utrinki iz LPoIO 2010–2024
Zdaj pa o posameznih programskih sklopih
Oba dneva nas je povezoval slogan Predani. Preudarni. Pogumni. Ta je bil določen, še preden smo dokončno zasnovali program, a se je izkazalo, da so prav vsi prispevki nanj odlično ubrani. Nekateri nastopajoči so se na katero od krilatic v svojih nastopih celo sklicevali – največkrat na pogum.
Naj spomnimo na slogane prejšnjih posvetov.
LPoIO 2022: Zdravi. Prodorni. Prožni.
LPoIO 2023: Samouresničeni. Povezani. Močni.
LPoIO 2024: Sodobni. Zavzeti. Sodelovalni.
LPoIO 2025: Predani. Preudarni. Pogumni.
Oba uvodna govorca – mag. Andrej Sotošek, državni sekretar na MVI, in dr. Nataša Potočnik, direktorica ACS – sta nas postavila v čas, v katerem delujemo. Opomnila sta nas na naloge, ki jih bomo – marsikatere s skupnimi močmi – izpeljali v kratkem ali malce daljšem roku. Sotošek je z nami delil novosti na zakonodajnem področju. Osvetlil je povezave z evropskimi usmeritvami ter slovenskim strateškim okvirom – ReNPIO 2022–2030. Naštel je izzive in priložnosti, opredelil vlogo organizacij za IO in podporo države ter EU. Povabil je k skupnemu delovanju. (predstavitev)
Potočnik je med drugim opozorila na poročilo GRALE (vmesno ovrednotenje svetovne strategije, zapisane v Marakeškem akcijskem okviru) ter vzporedno nalogo na nacionalni ravni – vmesno evalvacijo uresničevanja ReNPIO 2022–2030. Tudi ona je apelirala na sodelovanje.
Ni pomembno samo razvijanje spretnosti za trg dela, ampak krepimo tudi temeljne spretnosti. To Slovenija stalno zagovarja.
Strokovni in ozaveščeni izobraževalci so temelj izobraževanja odraslih.
Prispevek dr. Marte Gregorčič iz UMAR nas je postavil na realna tla. Predstavila je povzetek poročila Kakovost življenja v Slovenji – Poročilo o razvoju 2025. Osredotočila se je na trende, aspiracije in izzive v času radikaliziranih globalnih negotovosti. Slednje je opredelila kot podnebno-okoljske globalne trende, geopolitiko izrednih stanj in erozije demokratičnega mednarodnega reda, tehnološko-kognitivno preobrazbo družb ter gospodarske in socialne negotovosti. Opozorila je: “Ohranjanje duševnega zdravja (pod vsemi naštetimi pritiski) postaja megatrend 21. stoletja.” (predstavitev)
Vmesni evalvaciji uresničevanja ReNPIO 2022–2030 smo posvetili veliko pozornosti
O njej smo govorili v plenarnem delu in delovnih skupinah. Na slednje so nas naravnale tri govorke. Teja Dolgan iz MVI je opozorila na pomen evalvacije, ki naj odgovori na vprašanja, ali se cilji uresničujejo, ali so ukrepi učinkoviti in ali se izvajajo v skladu z načrtom. Poudarila je: “Vmesna evalvacija ReNPIO 2022–2030 ni le administrativna naloga, temveč strateško orodje za izboljšanje sistema izobraževanja odraslih.” (predstavitev)
Dr. Sonja Kump je predstavila stališča SSIO do uresničevanja te naše strategije ter njegovega spremljanja. Izhajala je iz letnih poročil in pripravljavce pohvalila, da so zadnja leta bolj pregledna in ustrezno strukturirana. Predstavila je tako predloge za izboljšanje uresničevanja ReNPIO 2022–2030 kot tudi pobude za učinkovitejše in vsebinsko poglobljeno spremljanje in poročanje. Njeno stališče je: “Za spremljanje izvajanja ReNPIO 2022–2030 bi bilo treba izvesti več raziskav in evalvacij.” (predstavitev)
Mag. Martina Tekavec Bembič nam je razložila potek procesa, ki se bo začel kmalu in se bo nadaljeval v naslednjem letu. Povabila je skupnost IO k sodelovanju ter napovedala spletno anketo, fokusne skupine, institucionalno zbiranje podatkov ter druge pristope za pridobitev podatkov in stališč. Zagotovila je: “Evalvacija ni le formalnost – je priložnost za izboljšave.” (predstavitev)
Delovne skupine smo zasnovali po treh prednostnih področjih ReNPIO 2022–2030: Splošno neformalno izobraževanje odraslih, Izobraževanje za pridobitev izobrazbe ter Strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje za potrebe dela. Teme smo presojali z več vidikov: ukrepi, kazalniki, podporne dejavnosti (peto prednostno področje) ter ciljne skupine. Koordinatorice skupin, mag. Martina Tekavec Bembič, mag. Tanja Vilič Klenovšek in avtorica članka, smo delo zasnovale in s pomočjo predstavnikov ACS ter drugih ustanov izpeljale vsaka na svoj način. Vsem je skupno nekaj uvodnih predstavitev, ki si jih lahko pogledate na spletni strani. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo nastopajočim za zavzeto sodelovanje!
Dela, ki je potekalo v treh dvoranah, žal nismo mogli posneti. So pa bili v zaključnem plenarnem delu prikazani izzivi in pobude, te si lahko ogledate. (video)
Drugega dne smo začeli slovesno – s praznovanjem 90-letnice dr. Zorana Jelenca
Zoran, prvi direktor ACS in vodilni zagovornik kulture vseživljenjskosti učenja, je pri teh letih še vedno zelo buden sogovornik. Obenem pa že vse svoje življenje verno uresničuje načela letošnjega posveta – je predan, preudaren in pogumen. O vsem tem se je pogovarjal z Ido Srebotnik iz Andragoškega društva Slovenije. Na dogodku smo si ogledali krajšo različico intervjuja, na spletni strani pa je zdaj objavljena tudi daljša. Predvajanju videa so sledile stoječe ovacije. Direktorica ACS je Zoranu izrekla priznanje in mu skupaj z dr. Tanjo Možina poklonila novo publikacijo Temelji andragogike. On pa nam ni ostal dolžan – povedal je, kako doživlja naše delo in dal napotke za še večjo prodornost. (skrajšan intervju / celoten intervju)
Naš Andragoški center se precej razlikuje od tistih v tujini. Vsebuje tudi razvojne in raziskovalne projekte. Zato so naše ideje bolje zaživele. To, kar dela zdaj, presega vizijo, ki smo jo imeli ob ustanovitvi.
Sledila je predstavitev razvojnih projektov, pretežno financiranih iz sredstev Evropskega socialnega sklada v okviru Evropske kohezijske politike. Projekta Krepitev vseživljenjskega učenja: razvojni projekti za prihodnost znanja (na ACS ga pragmatično imenujemo kar EKP1) ter Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje: Od besed k dejanjem – skupaj za boljšo učno kulturo (EKP2) sta zanosno predstavili Jasmina Poličnik in mag. Urška Bittner Pipan iz ACS. Obe sta imeli težko nalogo, da v relativno kratkem času predstavita kompleksnost prizadevanj na obeh področjih.
Poličnik je poudarila skupno identiteto povezane mreže strokovnjakov ter prizadevanja za kakovost IO. Dotaknila se je razvoja programov usposabljanja in izpopolnjevanja s poudarkom na sodobnih pristopih in didaktiki. Izpostavila je pomen svetovalne dejavnosti ter zagotavljanje trajnostnosti. Svoj nastop je začinila z rekom: “Ko odrasli dobijo priložnost za učenje, dobijo priložnost za življenje.” (predstavitev)
Bittner Pipan je predstavila ožjo (ACS) in širšo ekipo (regijski koordinatorji in njihove mreže, izvajalci tematskih dogodkov, najete agencije), ki delujejo v dobro povečevanja vključenosti v vseživljenjsko učenje. Nanizala je kazalnike in uspehe prvega leta delovanja. To nam je prineslo izrazito večjo medijsko pozornost, nagovorilo pa je tudi najširšo javnost. Spregovorila je o številnih izzivih, s katerimi se pri delu srečujejo – od teh so jim administrativni prav gotovo najmanj ljubi. Namesto zaključka je izrazila apel: “Naredimo nekaj zase in za naše organizacije, aktivno se pridružimo gibanju za vseživljenjsko učenje.” (predstavitev)
Raziskovalni rezultati postavljajo temelje in osmišljajo razvojne projekte
Predstavnica ARHEA, mag. Meta Arh, nas je seznanila s tem, kakšna je trenutna ozaveščenost za VŽU. Skozi prizmo petih segmentov populacije, stare 15–75 let, nam je povedala, koga nagovarjamo ali bi morali nagovarjati, kje odrasli prejmejo ali iščejo informacije o učnih priložnostih ter druge zanimive zadeve. Namen raziskave, narejene na vzorcu 1.001 oseb, je pripraviti Smernice za ozaveščanje o vseživljenjskem učenju – v povezavi s projektom EPK2, a ne zgolj. Arh je zaključila: “Rezultati raziskave lahko pomagajo pri pripravi bolj ciljno usmerjenih in uspešnih aktivnosti – ACS, izobraževalcev odraslih v praksi in drugih.” (predstavitev)
Gostujoči ustanovi, prav tako dejavni na polju izobraževanja (odraslih) sta že tradicionalno CMEPIUS in Center RS za poklicno izobraževanje.
Ana Stanovnik Perčič iz prvega zavoda je spregovorila o platformi EPALE. Ta letos slavi 10 let delovanja, na njej se zares spletajo odlične zgodbe (video). Prav platforma je spodbudila intenzivnejše sodelovanje v regiji jugovzhodne Evrope, kjer vsako leto organizirajo regionalno konferenco. Ta je letos svoje mesto našla septembra v Sloveniji, na Bledu. Zadnji del Aninega nastopa je zadeval povezovanje EPALE in programa Erasmus+, ki prav zdaj dobiva nove finančne in vsebinske temelje. (predstavitev)
Helena Žnidarič iz CPI nas je seznanila s tem, kako napreduje prenova srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, vključno z vajeništvom, prenova višješolskih študijskih programov ter vzpostavitev digitalno podprtih učnih mest 2022–2026. “Mnoge aktivnosti tako v razvojnem delu kot pri prenovi programov naslavljajo tudi izobraževanje odraslih,” je zatrdila. Marsikatere cilje so že dosegli, do ciljne ravnine jim manjka le še malo. (predstavitev)
Posvet je zaključila Ditka z odličnim glasbenim nastopom
Ditka, koroška kantavtorica in skladateljica, je s svojim očetom Gorazdom Čepinom izvedla sedem svojih stvaritev. Mnoge so iz vrst uglasbljenih pesmi Ferija Lainščka, nekatere pa plod njene avtorske ustvarjalnosti. Prisluhnete jim lahko na spletni strani pa tudi na koncertu 22. novembra v Ljubljani.
In za konec: ste si ustvarili ali potrdili mnenje o tem, da je bil LPoIO 2025 zares kakovosten? Sodelavci ACS se skupaj z vami trudimo, da vsako leto prekosimo same sebe. Vas že zanima, kako bo naslednje leto? Dobimo se 20. in 21. oktobra 2026, predvidoma na istem naslovu!
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), opremila Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), obe ACS
Foto: Črt Piksi