EAEA vsako leto za svoje člane organizira več aktualnih strokovnih dogodkov. Osrednjega pomena je nedvomno njihova letna konferenca, povezana s predhodno generalno skupščino in podelitvijo priznanj. Ta dvodnevni dogodek so tokrat izpeljali 3. in 4. junija v Leipzigu, v vzhodnem delu Nemčije. Tema Prožne učne poti (Flexible Learning Pathways) je privabila nad 150 udeležencev iz malodane vseh evropskih pa tudi nekaterih drugih držav, npr. Ukrajine in Moldavije. V vlogi soorganizatorjev sta nastopali nemški članici EAEA – DVV International (Inštitut za mednarodno sodelovanje pri Nemški zvezi ljudskih univerz) in Ljudska univerza v Leipzigu.
Nov upravni organ EAEA, nove nagrade
ACS je pridruženi član EAEA, zato na generalni skupščini nimamo možnosti glasovanja. Prav letos pa so redni člani volili novega predsednika Upravnega odbora EAEA. Dosedanjemu predsedniku, Uwetu Gartenschlaegerju iz DVV International, se je namreč iztekel tretji mandat. Za novega predsednika je bil potrjen Lauri Tuomi iz Finske, več o njem lahko preberete v intervjuju. Zamenjali so se tudi trije člani odbora. O 12-članskem Upravnem odboru EAEA za obdobje 2025–2027 lahko izveste več v objavi.
Predstavnice ACS smo se torej odločile za omejeno udeležbo, tako da smo prvega dne spremljale le večerno podelitev nagrad EAEA Grundtvig ter priznanj, ki jih za mednarodno sodelovanje v IO podeljuje DVV International. Slednje nosijo ime Rite Süssmuth, priznane nemške političarke in velike zagovornice IO.
Prožnost učnih poti ima različne razsežnosti
Drugega dne smo sodelovale na letni konferenci, ki jo je odprla po stažu in letih mlada generalna sekretarka EAEA, Raffaela Kirher. Poleg prožnosti učnih poti je izpostavila osredotočenost na učeče se ter njihovo dejavno vključevanje v učne procese.
Sledil je osrednji plenarni prispevek Elif Bahar iz OECD. Predstavila je ugotovitve iz raziskave PIAAC o spretnostih odraslih iz leta 2023, opravljene na vzorcu več kot 160.000 odraslih po vsem svetu. Po njenih besedah se eden od štirih odraslih sooča z ovirami, ki jim preprečujejo sodelovanje v IO. Med najpogosteje navedenimi so pomanjkanje časa zaradi službenih ali družinskih obveznosti, visoki stroški izobraževanja ter nizka samozavest ali motivacija. Za odpravo teh ovir OECD poziva k bolj modularnemu pristopu k učenju, učinkovitemu priznavanju predhodno pridobljenega znanja, manj togim vstopnim pogojem ter večji preglednosti in zagotavljanju kakovosti izobraževalnih ustanov.
V nadaljevanju smo se udeleženci razporedili v delovne skupine in obravnavali aktualne teme v IO. Zdi se, da je bil skupni izziv opozoriti na prodorno moč IO – ne zgolj na ravni posameznika, temveč celotne družbe. Živimo namreč v vznemirljivem času, polnem sprememb in zahtevnih izzivov, prav učenje pa nam lahko omogoči, da smo jim kos individualno in kolektivno.
Razprava v delovnih skupinah je bila živahna in nas je strokovno obogatila
Dopoldne sem sodelovala v skupini, v kateri smo se ukvarjali z opredelitvijo dveh obrazov družbeno-ekonomske tranzicije, to sta trajnostnost in konkurenčnost. Navidezno se morda izključujeta, ni pa nujno, zato smo razpravljali o njuni povezljivosti in morebitni sinergiji. Učenje, ki je nepogrešljivo pri ohranjanju trajnih in pridobivanju novih vrednot, znanja in spretnosti, smo opredelili kot univerzalno pravico in gibalno silo. Posamezniku pomaga, da prehaja iz reaktivne v proaktivno vlogo. V ta namen pa je treba sklepati partnerstva z nosilci odločanja, gospodarstvom in drugimi pomembnimi deležniki, tudi učečimi se, smo zaključili.
V popoldanskem delu sem izbrala skupino z naslovom Learner agency and action: Addressing strategies for fostering self-determination and collective action in ALE. Z rabo besede agency v smislu avtonomnega delovanja učečih se sem se srečala prvič. Slutila sem njen pomen, a sem se posvetovala še s ChatGPT, ki pravi takole: »V kontekstu izobraževanja (in širše v družboslovju) learner agency pomeni zmožnost in moč posameznika, da deluje avtonomno, se samostojno odloča, prevzema pobudo in vpliva na svoje učenje in okolje. Gre za koncept, ki poudarja aktivno vlogo učečega se – ne kot pasivnega prejemnika znanja, temveč kot dejavnega soustvarjalca lastne učne poti.«
Ozadje razprave v skupini so bila spoznanja projekta ENHANCE – Enhancing learners voice.
Na ACS se sodelovanja z učečimi se lotevamo predvsem z institutom Priznanj ACS. Tukaj pa je šlo za več – za vključevanje (glasu) učečih se v odločanje o njihovih učnih poteh – od načrtovanja, zagotavljanja dostopnosti in prožnosti, do izvedbe in ovrednotenja. Torej: nič za učeče se brez njih! Ta praksa (v Evropi nasploh) še ni dovolj razvita, prednjačijo Irci in Angleži. Predpostavlja – med drugim – usposabljanje učečih se za tovrstno delovanje, predvsem pa njihovo pripravljenost za zagovorniško vlogo. V Sloveniji smo se s tem spogledovali že leta 2005, ko smo nameravali ustanoviti Forum učečih se, a so nas ustavile številne dileme. Je zdaj čas, da se z njimi soočimo? Več o delu v tej skupini najdete tukaj.
Moje drugo letno srečanje članov EAEA – tokrat v nemškem Leipzigu, je pričakovano prineslo nova spoznanja in znanstva. Še enkrat je bilo izpostavljeno, kako pomembno je, da v Sloveniji ostajamo na tekočem z dogajanjem na polju evropskih politik IO. Hkrati smo tudi med pobudniki in podporniki novih akcij in smeri.
Poleg navdihujočih priznanj (EAEA Grundtvig Award and DVV International Rita-Süssmuth Award Ceremony) me je nagovorila svežina novega predsednika EAEA, Lauria Tuomija iz Finske, ki (glede na pozdravni nagovor) verjame v sodelovanje na vseh ravneh, v graditev učnih skupnosti in v vsesplošno vključevanje brez predsodkov.
Kot vodja projekta Ozaveščanje za VŽU na ACS se s temi vrednotami zlahka poistovetim in v to smer je šel tudi moj izbor obeh delavnic v drugem dnevu evropskega druženja. Izbrala sem debato o pomenu jasne komunikacije na polju učenja – Good policy communication for accessible learning pathways v dopoldanskem času in Collaborative learning and community building: Creatingpathways that connect learners with community resources – iskanje kreativnih načinov učenja in povezovanja v skupnostih popoldan.
Delavnici sta se lepo povezali in nadgradili. Naj povzamem: poudarili smo pomen specifičnosti sporočil za segmentirane ciljne skupine. Opredelimo jih lahko le z odličnim poznavanjem potreb, izzivov in konkretnih okoliščin ljudi, ki jim želimo podati nova znanja in spoznanja. Govorili smo tudi o nekonvencionalnih prostorih in načinih podajanja informacij. Predstavljeni so bili različni primeri dobrih praks – od skupnostnega učenja na avtobusih, do skupne priprave učnih prostorov v parkih, vrtovih, praznih gradovih ipd. Vse zato, da bi se posamezniki počutili del zgodbe, del skupnosti in tako postali bolj zavzeti in dovzetni za nove vsebine. Tako bolje sodelujejo ter dobijo več priložnosti za rast.
Hkrati razgled po evropskih praksah pokaže, da smo v Sloveniji z inovativnimi učnimi okolji, pristopi, ki jih utelešajo Tedni vseživljenjskega učenja, in številnimi dobrimi praksami po vseh Sloveniji lahko zadovoljni z začrtano smerjo. Hkrati pa moramo ostati budni in prožni, da bomo lahko ostali vključujoči, navdihujoči in sveži.
Sodelovanje s sekretariatom EAEA in posameznimi člani tega združenja – na tovrstnih dogodkih in v projektih – na ACS doživljamo kot izjemno pomemben del naših mednarodnih prizadevanj. Spoznanja in zamisli si redno delimo s partnerji v Sloveniji, zato smo v tem članku nanizali nekaj dejstev in utrinkov z našega druženja v Leipzigu. Zanimiv pa je tudi pogled sodelavke EAEA Sari Pohjola, ki je dogajanje povzela v članku.
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS