Odločili smo se, da veseli december zastavimo nekoliko drugače. Začel se je zelo nenavadno – del ekipe ZLU se je udeležil zimskega Jamatlona.
Utrinke z izjemnega doživetja lahko preberete spodaj. Poleg tega smo se odločili, da nadaljujemo pobudo »skriti prijatelj« in ta predpraznični čas izkoristimo za krepitev medsebojnih odnosov, smeh, dobro voljo in na ta način soustvarjamo pozitivno delovno okolje. Za kaj gre? Vsak zaposleni je že ob koncu novembra z žrebom dobil svojega t. i. skritega prijatelja. Tako smo ves december izjemno pozorni drug do drugega, si kaj lepega povemo, mogoče zamenjamo dežurstva, prinesemo kakšno sladko presenečenje ali skuhamo kavo. Ni lepšega kot zjutraj ob prihodu na delo na mizi najti drobno pozornost. To imamo radi mali in veliki.
Ne vemo, kdo je čigav skriti prijatelj. Zadnji delovni dan v letu se bomo zbrali na skupni praznični domači malici (že nekaj let imamo navado, da vsak pripravi svojo najboljšo jed), si vzeli čas drug za drugega, razkrili, čigav prijatelj smo, in si izmenjali darila.
BOMO ZMOGLI? BOMO, JA! (Utrinki ekipe 39 – Simply the best ZLU iz zimskega Jamatlona)
V letošnji veseli december smo na ZLU vstopili na prav poseben način. Štiri pogumne zasavske dekline smo se odločile, da se v čast svojim prednikom in za ohranitev zasavske tradicije udeležimo zimskega Jamatlona. Letošnja prireditev je že deseta po vrsti, gre pa za edinstveno preizkušnjo teka z ovirami po zasavskih rudnikih. Na dooolgo, 5,5 kilometrsko traso (pod zemljo!) smo se podale ekipa Simply the Best ZLU (le kako bi se lahko drugače imenovale!?). Pred štartom bi skoraj pobasale nagrado za najbolj prestrašene udeleženke, a smo se, z roko v roki, pogumno vrgle v jamo, preskočile vse ovire, jih po riti dobile od Perkmandeljca ter zaključile preizkušnjo med prvimi (če štejemo od zadaj)! Mokre, umazane, a izjemno zadovoljne – z nasmeški do ušes – smo opravile še fotografiranje (smo potrebovale novo fotografijo za profil na FB) in veseli december se je lahko začel!
Anja Lenart
Vsako leto sem poslušala pozitivne komentarje udeležencev Jamatlona, kako je to čudovito druženje polno lepih doživetij, smeha ter teka in ovir. Poteka pod zemljo, zato sem imela vedno nekakšen strah oz. pomisleke. Za 10. Jamatlon pa sem se končno opogumila in se prijavila s sodelavkami ZLU. Obžalujem le to, da nisem šla že prej, saj smo preživele enkraten dan. Pred tekom nas je voditelj dobro razgrel s pikantnimi knapovskimi šalami. Ko smo stopile v jamo, se je pravo doživetje šele začelo, saj so nas pričakali tema, blato in prve ovire. Na sredini proge nas je pozdravil tudi Perkmandeljc, ki nam je dal zelo bolečo lekcijo. Prireditev se je nadaljevala s pestrim programom, poskrbljeno je bilo tudi za hrano in pijačo. Jamatlona se bom zagotovo še udeležila, saj je odlično organizirana rekreativna prireditev, s katero se med drugim ohranja živ spomin na rudarjenje v Zasavju.
Nina Erjavec
Prihajam iz rudarske družine, zato sem imela vedno »rešpekt« pred jamo. O Jamatlonu sem veliko slišala, prebrala, vendar se mi je zdelo, da ni zame. Ko sem prejela klic organizatorja g. Planinca s povabilom na jubilejno zimsko prireditev, sem se začela smejati. Misel, da bi šla teč po jami, se mi je zdela nemogoča. Ni govora, v jamo pa ne grem. Čez dva dni je sledil ponovni klic s povabilom, ki me je spodbudilo, da sem sodelavke previdno vprašala, ali bi morda katera želela preživeti soboto v rudniku.
Prva reakcija je bila: »Jaaaa, gremo.« Ti šment, če so punce pripravljene na nove izzive, potem sem tudi jaz. Tako smo prijavili ekipo petih tekmovalk z imenom Simply the best ZLU. Ker je bilo do prvega decembra še daleč, se nisem obremenjevala, kako bo. Bo že kako. Dva dni pred dogodkom me je sodelavka previdno vprašala: »Polona, ali si ti sploh prebrala, kakšna trasa nas čaka?« Ne, zakaj? Ko sem to preverila na spletu, mi je bilo jasno, čemu vprašanje. Skratka, kjer je volja, tam je pot in v slogi je moč. Tako smo s sodelavkami uspešno premagale sebe, strah pred neznanim, vse višinske, nižinske, mokre, blatne ovire na 5,5 kilometrov dolgi progi. Dogodek je bil vrhunsko pripravljen, organizacija za čisto desetko, vse je teklo gladko. Vzdušje je bilo enkratno, doživetje jame pa neprecenljivo. Za blatna oblačila obstajata voda in pralni prašek. Jamatlon smo izkoristile za rekreacijo, druženje, smeh in nabiranje pozitivne energije. Prepričana sem, da prvič ni bilo zadnjič.
Polona Trebušak (polona.trebusak@zlu.si), ZLU
