Kaj prinaša razvoj UI in kako jo želimo uporabiti za gradnjo prihodnosti?
Vprašanje je zaznamovalo spletni seminar, ki ga je ob letošnjem mednarodnem dnevu izobraževanja 24. januarja organiziral UIL. Govorci so ugotavljali, kaj UI prinaša izobraževalcem in katere izzive moramo nagovoriti v prihodnosti.
Organizatorji so pripravili seznam literature s področja uporabe UI pri VŽU. Vabljeni k ogledu in uporabi!
- Priročnik o generativni UI v izobraževanju in raziskovanju,
- Kompetenčni priročnik o UI za učitelje,
- Etična priporočila o uporabi UI in
- Različna druga gradiva na temo digitalnega učenja.
UI kot podpora učenju ali predmet ekonomske učinkovitosti
V začetnem delu je Rebecca Eynon z Univerze v Oxfordu predstavila izsledke raziskave, ki je ugotavljala dojemanje in uporabo povezave z VŽU v različnih sektorjih. Opozorila je na opažanje, da so ob osredotočanju na zaposljivost in personalizacijo učenja v ospredju predvsem individualistični pristopi k učenju in ekonomski interesi. Zanemarjajo se drugi vidiki VŽU, ki so pomembni za širšo družbo. Ob koncu predavanja je spodbudila udeležence k razpravi o namenu izobraževanja in avtonomiji posameznika ter razmisleku, kako bi bila videti vključujoča in trajnostna UI ter kaj si kot družba želimo od tehnologije.
Ustanovitelj Moodla o dogovorih različnih deležnikov
Z UI se srečujejo različni posamezniki in organizacije. Martin Dougiamas, ustanovitelj Moodla, je na nekoliko šaljiv način predstavil, kako jo vidijo raziskovalci informatiki. Povedal je, da so v njej našli način za reševanje vseh problemov in neznank našega vesolja. Ocenil je, da jo podjetja, ki se ukvarjajo z njo, UI doživljajo kot vir neznanskega dobička in moči. Organizacije in oblast po njegovem mnenju v njej najdejo večjo produktivnost z zmanjšanjem virov; večina posameznikov pa le skuša slediti tempu in preživeti.
V nadaljevanju je orisal nekatere značilnosti delovnih mest v prihodnosti. Pri tem je upošteval predviden razvoj tehnologije, predvsem avtomatiziranje velikega števila delovnih nalog in spreminjanje delovne kulture. To bi lahko po najboljših scenarijih prineslo zadovoljitev osnovnih človekovih potreb in posledično posvečanju psihološkim potrebam in potrebi po samoizpolnitvi. Nam bo uspelo?
Kako delovati v dobi UI?
- Učiti se; objavljati čim več pravilnih podatkov, ki bodo odprto dostopni in bodo protiutež dezinformacijam;
- dosledno navajati vire;
- vse stvari oblikovati čim preprosteje;
- trajnostnost v vsakem projekt postaviti v ospredje;
- podpirati drug drugega v odprtosti in
- skrbeti za dobro ljudi pri uporabi UI v izobraževanju,
Starejši in digitalna vrzel
Virginia Rodés Paragarino s Tehnološke fakultete v Monterreyu je opozorila na ovire, s katerimi se sooča del odraslih. Predstavila je nekaj največjih izzivov, s katerimi se starejši odrasli srečujejo pri digitalnem učenju. Fizičnih in kognitivnih omejitev, psiholoških in čustvenih ovir, kot sta nezaupanje vase in socialna izoliranost, pa tudi socioekonomskih ter ovir, povezanih z infrastrukturo ter pomanjkanjem politik, izobraževalci odraslih ne smemo zanemariti.
Primer čilske iniciative, ki je uspešno izboljšala digitalne veščine, samozaupanje in avtonomijo pri uporabi digitalnih naprav, prispevala pa je tudi k zmanjševanju občutka izoliranosti te ciljne skupine, je bil odličen prikaz. Digitalna vključenost je namreč človekova pravica. O družbenih in materialnih ovirah, ki odraslim preprečujejo dostop do izobraževanja, je nujno govoriti.
Od sredine maja 2025 spletno usposabljanje
Ob koncu je Annapurna Ayyappan z UIL predstavila spletno usposabljanje o razumevanju osnov UI in njeni uporabi v IO. Namenjeno bo izobraževalcem odraslih in bo zajemalo tri ključna področja:
- osnove digitalnih tehnologij in opolnomočenja,
- učenje z uporabo virtualne realnosti in drugih tehnologij ter
- odgovorno in transformativno uporabo UI.
Organizatorji so po dogodku objavili kratek povzetek spoznanj.
Kaj potrebujemo?
V svetu, ki ga upravlja UI, najbolj potrebujejo kritično mišljenje, prilagodljivost, pismenost, empatičnost in zmožnost reševanja problemov. Kaj pa menite vi?
Meta Brečić-Ločičnik (meta.brecic-locicnik@acs.si), ACS