PIAAC, ki poteka pod okriljem OECD, je največja mednarodna raziskava o stanju in uporabi kompetenc odraslih med 16. in 65. letom, v kateri sodeluje preko 40 držav, med 2012 in 2016, tudi Slovenija.
5. Mednarodno konferenco PIAAC sta organizirala OECD in slovaško Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport med 27. in 29. novembrom 2019 v Bratislavi.
Raziskava PIAAC je zelo dragocena, saj je omogočila odprtje zelo pomembnih vprašanj o stanju in izzivih sveta, v katerem živimo in delujemo. Razkriva bogastvo podatkov, kakršnih do sedaj še nismo imeli. To je najpomembnejše sporočilo konference.
V uvodnem delu je slovaška ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Martina Lubyová predstavila trdno zavezanost Slovaške, da se vključuje v raziskavo PIAAC ter izsledke uporabi pri pripravi pomembnih dokumentov in strategij na področju izobraževanja in trga dela.
Andreas Schleicher, direktor Direktorata za izobraževanje in spretnosti pri OECD, je opozoril na tri ključne dejavnike priprave učečih se na njihovo prihodnost: razvijanje pravih spretnosti, učinkovito rabo spretnosti in krepitev sistemov za razvoj spretnosti. Vseživljenjsko učenje je nujno za obvladovanje izzivov sodobnega sveta.
Strokovnjaki s področja izobraževanja odraslih in raziskovalci so pripravili izsledke in podali odlične prispevke. Želijo pa si nadaljnjega razvoja inštrumenta: razširiti raziskavo na starejše od 65 let, natančneje meriti IKT-spretnosti ter meriti druge, tudi t. i. mehke spretnosti. Alan Tuckett z univerze v Wolverhamptonu je poudaril pomemben vpliv vključenosti v vseživljenjsko učenje na posameznikovo blagostanje, zdravje, družbeno dejavnost in večjo samostojnost v tretjem življenjskem obdobju.
Konferenca je bila izjemno zanimiva, priporočam ogled predstavitev. Tu navajam le nekaj zaključkov:
- investiranje v razvoj zaposlenih ima pozitivne učinke tako na posameznika kot organizacijo;
- Matejev učinek na področju dostopa do znanja je opaziti v vseh državah: tisti z manj znanja in spretnosti imajo slabša delovna mesta in položaj v družbi ter posledično slabše možnosti za učenje na delovnem mestu in v življenju;
- zaposleni z dobrim znanjem tujih jezikov so v boljšem položaju, posebno če delajo v tujini;
- priseljenci, ki prihajajo v Evropo preko Grčije in Italije ter zaprosijo za mednarodno zaščito, imajo v povprečju nizke stopnje spretnosti (1–2 na 5-stopenjski lestvici), njihovi rezultati pa so primerljivi s tistimi migranti, ki so v ciljnih državah že do 5 let;
- ženske v povprečju dosegajo boljše rezultate v besedilnih, moški pa v matematičnih spretnostih, te so tudi bolje nagrajene;
- za terciarno izobražene posameznike velja 80-odstotna verjetnost, da bodo dobili kakovostno delovno mesto, ki zahteva visoke spretnosti (in to ne glede na njihovo raven spretnosti), medtem ko imajo visoko spretni s slabšo izobrazbo le 30 % možnosti, da zavzamejo kakovostno delovno mesto.
Kako naprej? Trenutno potekajo v okviru mednarodnega konzorcija intenzivne priprave na izvedbo 2. kroga raziskave PIAAC, v kateri sodeluje 33 držav, terensko delo pa bo potekalo v letih 2021 in 2022. Slovenija v tej izvedbi ne bo sodelovala, zato se lahko posvetimo podatkom, objavljenim leta 2016, in spletnemu ocenjevanju spretnosti (Ocenjevanje spretnosti, spletni vprašalnik).
Franci Lajovic (franci.lajovic@acs.si), zunanji sodelavec ACS
