Kot pravi dr. Jože Ramovš, je temeljno antropološko spoznanje prav sistemska povezanost treh generacij – mlade, srednje in stare – v družbeno celoto. Moderna zahodna družba ta primarni koncept ruši na različnih področjih – od splošnega poveličevanja mladosti in tekmovalnosti do dokazljivih starostnih diskriminacij pri zaposlovanju in podobno. Kultura torej vidi preplet generacij bolj odprto – od otrok in mladostnikov preko srednje generacije do starejših se pretaka ustvarjalni naboj v vseh smereh in z bogatenjem vseh vpletenih. Gre torej za zmagovalno strategijo, ki bi jo lahko izpopolnili, da bi zaživela še bolj dejavno.
JSKD primarno podpira medgeneracijsko sodelovanje in intenzivno vključuje starejšo generacijo v vse oblike svetovalne in mentorske dejavnosti – tudi v sodobnih umetniških praksah. Umetniške svete in strokovno programske komisije v znatnem deležu sestavljajo predstavniki starejše generacije. To predvsem velja za bolj množične dejavnosti. V vseh imamo pri odraslih sestavih opravka s starostno mešano strukturo.
To, da v orkestrih igrajo skupaj tri generacije, v zborih pojejo odraščajoči otroci poleg staršev, otroci poustvarjajo kulturno dediščino v otroških folklornih skupinah, ker jih za to navdušijo babice in dedki itd. seveda ni nič novega. Je model, ki ga današnja družba nujno potrebuje in se najlepše manifestira v Tednu ljubiteljske kulture (letos med 11. in 20. majem), kjer je tovrstne prakse mogoče srečati še v večji meri kot sicer.
Mag. Urška Bittner Pipan (Urska.bittner@jskd.si), JSKD
