Vrednotenje kot korak h krepitvi ključne kompetence kulturna zavest in izražanje
Orodjem za vrednotenje ključnih kompetenc, ki smo jih v Sloveniji razvili v preteklih letih, se je decembra 2019 pridružilo še zadnje, osmo: dobili smo vprašalnik in smernice za vrednotenje ključne kompetence kulturna zavest in izražanje. Namen vprašalnika ni ocenjevanje ‘kulturnosti’ posameznikov, ampak ugotavljanje trenutne izraženosti njihove kulturne kompetence in s tem prepoznavanje izhodišč za spodbujanje nadaljnjega razvoja njihove kulturne zavesti in izražanja.
Vprašalnik obravnava kulturno zavest in izražanje tako v posameznikovem poklicnem kot tudi osebnem življenju ter raziskuje priložnosti, kako bi lahko s krepitvijo te kompetence svoje življenje še obogatil. Proces vrednotenja zato odkriva tako njegove interese kot potenciale za nadaljnje pridobivanje tovrstnih znanj in spretnosti, spodbuja pa tudi vzpostavljanje ozaveščenega odnosa do lastne kulturne dediščine, identitete, kulturne raznolikosti in sodobne multikulturne realnosti.
Avtorica strokovnega gradiva je dr. Ksenija Vidmar Horvat, sociologinja kulture in redna profesorica na Oddelku za sociologijo FF Univerze v Ljubljani. Gradivo je nastalo v okviru projekta Strokovna podpora informativno svetovalni dejavnosti in vrednotenju neformalno pridobljenega znanja 2016–2022, ki ga vodi ACS . Pri nastanku gradiva so sodelovali tudi sodelavci ACS in svetovalnih središč za izobraževanje odraslih – središč ISIO, ki so vprašalnik za vrednotenje te kompetence testirali v praksi. Vrednotenje te kompetence je kompleksno in zahteva dobro usposobljenost strokovnih sodelavcev. Zato smo na ACS 11. februarja izvedli usposabljanje za uporabo vprašalnika in smernic za vrednotenje te kompetence, ki se ga je udeležilo 23 svetovalcev ISIO.
Tematika kulturne kompetence je na trgu dela izredno aktualna. Pomen kulturnih znanj in razumevanja drugih kultur, ustvarjanje in ohranjanje dobrih medsebojnih odnosov z ustrezno kulturno občutljivostjo, še posebej v sodobnem svetu globalnega gospodarskega povezovanja, sta na strokovnem dogodku 24. oktobra 2019 izpostavila tudi Gregor Rajšp, predsednik Slovenske kadrovske zveze, ter doc. dr. Andrej Kohont s FDV Univerze v Ljubljani. V podjetjih še nimajo orodij za vrednotenje in razvijanje te ključne kompetence, kar prinaša izobraževalcem odraslih priložnosti za oblikovanje izobraževalne ponudbe za delodajalce z raznolikimi in medkulturnimi delovnimi okolji.
Nevenka Alja Gladek (nevenka.alja.gladek@acs.si), ACS
