Akademska in raziskovalna mreža Slovenije – ARNES je tudi letos priredila dvodnevno konferenco z naslovom Mreža znanja, ki je bila 21. in 22. novembra v prostorih Biotehniške fakultete v Ljubljani, namenjena pa je bila vsem, ki se z IKT ukvarjamo na področjih izobraževanja, raziskovanja in kulture. Zbrani smo bili raznolika družba, vsebine pa so bile pestre, tako da je lahko vsak našel kaj zase. Program konference, video posnetki in prosojnice so dosegljivi na tej povezavi.
Po pozdravnih nagovorih organizatorja, ministra za izobraževanje, znanost in šport ter vodje Direktorata za informacijsko družbo MJU, se je začelo zares.
Najprej smo izvedeli, kako poteka projekt SIO-2020: Infrastruktura za prihodnost izobraževanja, ki je namenjen vzgojno izobraževalnim zavodom. Žal smo tu izpadli ostali javni zavodi (knjižnice, zavodi za IO ipd.), dana pa je bila pobuda, da se to popravi pri naslednjih razpisih. Sledila je okrogla miza in soočenje mnenj štirih strokovnjakov na temo digitalnega opismenjevanja. Zanimivo, tudi zaskrbljujoče, poglejte si posnetek.
Predvsem v prvem delu konference se je veliko govorilo o pomenu poučevanja računalništva na vseh nivojih izobraževanja in o tem, da je v Sloveniji na sistemskem področju za to slabo poskrbljeno. Na srečo imamo na drugi strani nekaj zagnanih posameznikov in skupin, ki skušajo raven digitalne pismenosti dvigniti na času ustrezno raven. Vendar, saj vemo, ena ali nekaj lastovk je premalo za pomlad.
Slišali smo o uspešnem poučevanju programiranja z uporabo storitve Projekt Tomo in o njegovem prihajajočem bratrancu Pišku. Projekt Uporabna geografija nudi široko IKT-podporo poučevanju, raziskovanju in prostemu času. Kaj vse imamo, pa morda za to sploh ne vemo, predstavlja petindvajsetletni spletni prikaz naravne in kulturne dediščine, ki temelji na interaktivnih 360° prostorskih slikah – GEO-X. Menda je Google neuradno priznal, da se je pri svoji storitvi Google Street View zgledoval tudi po tem prikazu. Predstavljeno je bilo še kar nekaj projektov in dobrih praks v procesu izobraževanja, ki si jih, kot rečeno, lahko pogledate na tej povezavi. Na konferenci so nam predstavili tudi nekaj bolj splošnih vsebin, povezanih z IKT. Norveški strokovnjak nam je prikazal gradnjo ekstremnega optičnega omrežja na Arktiki. Predstavnik ARSO je predstavil izzive modernega napovedovanja vremena. Med drugim smo izvedeli tudi, da noben meteorolog za napoved nad deset dni ne da “roke v ogenj”. S tem, kako lahko orkester zveni uglašeno, čeprav so posamezni glasbeniki na različnih lokacijah, pa se ukvarjajo v mednarodnem projektu SWING, tehnologija pa sloni na sistemu LoLa.
Deležni smo bili tudi dveh prispevkov na temo goljufij, prevar in pasti na spletu. V enem smo izvedeli, kaj se je na tem področju dogajalo letos v Sloveniji, med drugim tudi, da je šlo pri najvišjem oškodovanju za 450 tisoč evrov. Drugi prispevek s pomenljivim naslovom “Slike, ali pa se ni zgodilo! Umetna inteligenca, pornografija in konec resničnosti” pa je najbolje pogledati in prepričan sem, da bo le malokdo ostal ravnodušen.
V odmorih med sklopi predavanj je ob kavici in prigrizkih potekala intenzivna debata, strokovnjaki ARNES pa so uporabnikom nudili pomoč, nasvete in informacije o svojih storitvah.
Konferenca Mreža znanja 2018 je bila že osma po vrsti, zgodovino pa si lahko ogledate na tej povezavi.
Andrej Cetinski (andrej.cetinski@acs.si), ACS
