Sprva sem nameravala sodelovati s prispevkom o znanstveni pismenosti in sodelovanju ACS v projektih občanske znanosti. Napovedala bi aplikacijo, ki jo razvijamo na projektu EKP1 – Krepitev vseživljenjskega učenja. Porodila pa se mi je ideja, da bi izkoristila dejstvo, da prihajam s Finske. Želela sem iz prve roke odpreti diskusijo, zakaj se Finska vedno znajde na vrhu lestvice mednarodnih raziskav, kot sta PIAAC ali PISA, ali celo najsrečnejših narodov. Zanimivo se mi zdi tudi to, da kljub slabši uspešnosti na PISI Finska ostaja na vrhu, ko govorimo o spretnosti odraslih.
Združila sem moči s sodelavko Jano Plaznik, ki je del ekipe za pismenost na ACS. Pripravili sva prispevek Pogled proti severu – Zakaj je Finska v spretnostih odraslih korak pred nami? Primerjava rezultatov raziskave spretnosti odraslih PIAAC. Poglobili sva se v podatke v prvem ciklu raziskav PIAAC (2011–2018) in prikazali položaj Finske. Osredotočili sva se tudi na stanje v Sloveniji, kjer odrasli dosegajo v povprečju nižje rezultate od povprečja OECD na vseh merjenih področjih spretnosti (besedilne in matematične spretnosti ter reševanje problemov v tehnološko bogatih okoljih).
Kaj je razlog?
Tako na konferenci kot tudi teden dni pozneje na petkovem srečanju zaposlenih na ACS sem se posebej poglobila v vprašanje, zakaj je tako. Poudarila sem, da imajo na Finskem enake možnosti za izobraževanje. Izhajala sem iz lastnih izkušenj. Ko sem bila stara 14 let, je bila Finska na vrhuncu lestvic raziskave PISA. V 8. razredu smo pri zgodovini celo šolsko leto pisali dnevnik učenja. Tako smo podzavestno razvijali samoreflektivne učne strategije, ki so bile uporabne tudi pri drugih predmetih in pozneje v življenju.
V dnevnik učenja smo vsak dan pisali:
– Katera tema je bila obravnavana v razredu?
– Kaj sem se naučila?
– Kaj mi ni jasno/česa nisem razumela?
– Kaj bi še rada vedela o tem?
– Kakšen je bil občutek pri učenju?
Izpostavila sem, da je na Finskem izobraževanje osredotočeno na VŽU, vrednote in razvijanje spretnosti. Do znanja na Finskem pridemo po poti, ki vključuje različne metode, radost in veselje, z igro, ki je celo vgrajena v učne načrte vseh predmetov, ne pa z učenjem na pamet. V projektu Krepitev VŽU razmišljamo v to smer: razvijanje kompetenc z neformalnim učenjem, ki te mimogrede obogati z znanjem in spretnostmi. Oblikuje vrednote, ki so pomemben del spretnosti za življenje.
Mentaliteta v izobraževanju se razlikuje.
Na Finskem je važna pot, ne samo cilj. Cilj dosežeš, ko potuješ po poti, ki te uči spretnosti za življenje. V Sloveniji vidim, da prevladuje želja po znanju, in da je pot kratka – učenje na pamet.
Na koncu predstavitve sem izrazila upanje za prihodnost. Nakazala sem, na katerih področjih je Slovenija boljša od Finske, ki je v zadnjih letih naredila številne napake. Te že negativno vplivajo na spretnosti otrok, mladine in odraslih. Še je čas, da se jim v Sloveniji izognemo.
Veselim se drugega cikla mednarodne raziskave PIAAC. Finska je sodelovala med letoma 2022 in 2023, v Sloveniji pa se bo izvajala od leta 2025 do 2029. Na okrogli mizi Učenje iz rezultatov: Kako mednarodne raziskave izboljšujejo slovensko izobraževanje? na konferenci Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju je žal zmanjkal vidik spretnosti odraslih.
Predstavitev na konferenci in petkovem srečanju sta bili zelo dobro sprejeti. Diskusije je bilo več kot časa na voljo. Dobila pa sem novo priložnost – prispevek v monografiji. Poglobila se bom v izzive in priložnosti, ki sem se jih naučila in jih dobila v obeh državah.
Na konferenci je bilo rečeno, da interpretacijo rezultatov primerjalne analize dveh držav lahko naredi samo človek, ki ima vpogled v dogajanje. Verjamem, da moja 16-letna pot v Sloveniji omogoča širok razgled po vseh stopnjah izobraževanja, da sem zmožna primerjati svoji dve domovini in njune rezultate raziskav.
Dr. Johanna Robinson (johanna.robinson@acs.si), ACS